- Barva in pigmentacija: Pri pasmi so možne številne variacije črne in bele barve od čisto črnih živali do skoraj čisto belih. Navadno se po telesu izmenjujejo črne in bele lise. V primeru pojava homozigotov recesivnega gena za rdečo barvo so možne tudi kombinacije v rdeči barvi.
- Ženske živali so v poudarjenem mlečnem tipu, hitre rasti, velikega okvira in z veliko sposobnostjo konzumiranja krme. Odrasle živali imajo višino vihra navadno 145 cm in več in dosegajo težo preko 700 kg. Prevladujejo živali z dobro pripetimi vimeni in korektno stojo. Odlikuje jih sposobnost prilagajanja na različne klimatske pogoje.
- Moške živali imajo višino vihra navadno 155 cm in več in dosegajo težo preko 1100 kg. So hitro rastne z dobrimi dnevnimi prirasti.
Limuzin pasma (priloga: Fotografija limuzin krave) je druga najštevilčnejša mesna pasma v Franciji. Nastala je v hriboviti pokrajini Limousin, v izrazito celinskem podnebju. Do leta 1950 so jo uporabljali za delo, zato so odbirali bolj omišičene in močne živali velikega okvira in čvrstih nog. Tako so se začele oblikovati sedanje lastnosti limuzin goveda. Limuzin govedo je zelo primerno za celodnevno pašo tudi v ekstenzivnih (težjih) razmerah. V vseh razmerah reje prihajajo do izraza njegove pomembne značilnosti, kot so vzdržljivost, prilagodljivost v vseh klimatskih razmerah ter ekstremnih pogojih reje, in to mu omogočajo čvrste noge. V primerjavi s šarole pasmo je nekoliko manjšega okvira, njegova velika prednost pa so lahke telitve, ki so posledica dveh pomembnih lastnosti limuzin pasme: široke medenice pri telicah in kravah ter majhne rojstne teže telet. V primerjavi z odraslo velikostjo je širina medenice limuzin pasme govedi med največjimi. Težkih telitev je manj kot 1% (velja za Francijo). Kot posledici lahkih telitev sta tako preživitvena sposobnost kot vitalnost telet odlični. Zato je upravičena trditev, da lahko z limuzin pasmo zmanjšamo težavnost telitev in povečamo prirejo mesa ter izboljšamo njegovo kakovost. Krave imajo dober materinski čut in vse lastnosti dobrih krav dojilj. Odlikuje jih tudi dobra plodnost (v Franciji je povprečna doba med dvema telitvama 380 dni). Pomembna značilnost limuzin pasme je tudi odlična klavna kakovost v dejansko vseh obdobjih rasti od odstavljenega teleta do pitanca ob doseženi klavni zrelosti. Odlikuje se predvsem po velikem deležu čistega mesa v klavnih polovicah ter majhnem deležu loja in kosti. Zato se limuzin pasma veliko in uspešno uporablja tudi za gospodarsko križanje mlečnih tipov krav. Telitve po limuzin bikih so pogosto celo lažje, kot so telitve pri čistih mlečnih in kombiniranih pasmah. Zaradi navedenih lastnosti je limuzin pasma odlična za izboljševanje klavnih lastnosti in lastnosti mesa, nevarnost težkih telitev pa se ne povečuje.
- Barva in pigmentacija: Lise so v odtenkih pšenično rumene do temno rjave barve na beli podlagi, enakomerno pigmentirane in enakomerno porazdeljene. Glava je bele barve, mogoče so pigmentne lise okoli oči. Konec repa (čop) je bele barve. Roževina je svetla. Smrček je roza barve.
- Ženske živali: Ženske živali morajo biti obsežne z odlično sposobnostjo zauživanja voluminozne krme. Živali v A tipu (mleko – meso) so korektne, lepo povezane, globoke, dolge, pravilna stoja, kakovostna vimena in s primerno mlečno vztrajnostjo. Živali v B tipu (meso – mleko) so v kombiniranem tipu, z večjim poudarkom na omišičenosti. Breje telice morajo imeti dobro nakazan razvoj vimena. Živali so mirnega in prijaznega temperamenta. Teža odrasle živali je 700 kg in več.
- Moške živali: Obsežne živali z dobro omišičenostjo, hitre rasti, visoko kapaciteto rasti in dobrimi klavnimi lastnostmi. Plemenski biki dosegajo nad 155 cm višine v vihru in nad 1.100 kg telesne teže.
- Tip: Je kombinirana pasma – za dvojno uporabo, za prirejo mleka in mesa.
- A–tip: kombinirana usmeritev mleko-meso
- B–tip: kombinirana usmeritev meso-mleko
- Dlaka: Kratka, gladka in sijoča, primerno starosti in letnemu času.
Ime Montbeliard je za to pasmo prvič uporabil Joseph Graber leta 1872 na razstavi v Langres (Francija). Po letu 1888 je bila pasma uradno priznana in vzpostavljena rodovna knjiga. Od leta 1980 je bila pasma selekcionirana na čimboljšo konverzijo voluminozne krme.
Pasma izvira iz regije Haute Saone – Doubs v Franciji.
Značilnosti pasme: žival je v mlečnem tipu z rdečimi lisami po telesu, belo glavo in kratkimi rogovi. Odrasla krava tehta med 600 in 700 kg, višina vihra je 145 cm. Biki tehtajo med 900 in 1200 kg. Pogostnost BB tipa kappa kazeina je zelo velika. Živali niso v izrazito mlečnem tipu kot so to moderne Holštajn krave, imajo nekoliko nižjo mlečnost, so dolgožive z dobro plodnostjo in večjo odpornostjo pred mastitisom.
Šarole govedo (priloga: Fotografija šarole krave) je izrazito mesna pasma velikega okvira. Domovina te pasme je osrednja Francija, v kateri redijo več kot dva milijona krav te pasme. To je pasma, ki so jo vseskozi selekcionirali izključno za prirejo mesa. Je izrazito pašno govedo in ga odlikuje velika sposobnost zauživanja hranilnih snovi, zato jo lahko uspešno redimo tudi na skromnejših pašnikih. Šarole govedo dosega velike dnevne priraste tako pri pašnih načinih reje kakor tudi pri intenzivnem pitanju. Odlikujeta ga velika intenzivnost rasti in velika zmogljivost za prirejo mesa. Zaradi teh lastnosti ter odlične klavne kakovosti in kakovosti mesa je šarole govedo razširjeno v več kakor 70 državah na petih celinah in v vseh klimatskih razmerah. To dokazuje, da ima šarole tudi odlično prilagoditveno sposobnost. Še bolj kot čistopasemska reja se je v zadnjem obdobju širila uporaba šarole goveda za gospodarsko križanje. To poleg večje prireje mesa omogoča predvsem izboljševanje lastnosti mesa. Te lastnosti, ki postajajo vse pomembnejše za uspešno trženje govejega mesa, so tudi ena od odlik šarole pasme. Zaradi posebne strukture naših kmetijskih zemljišč ter zaradi lastnosti šarole pasme lahko tudi v Sloveniji pričakujemo na eni strani povečanje čistopasemskih rej (krave dojilje), na drugi pa tudi nadaljnjo uporabo bikov šarole pasme za gospodarsko križanje. Pri čistopasemskih rejah telice prvič telijo, ko dosežejo okrog 80% odrasle velikosti. Za dobro plodnost in velik delež odrejenih telet je pomembna pravilna (plemenska) kondicija v času vzreje telic in ob telitvi. Optimalna izbira telitvene sezone pa je pogoj za čim boljši izkoristek poceni paše in to pomembno vpliva na gospodarnost reje. Odstavljena teleta dojilj se odlikujejo po velikih dnevnih prirastih pri nadaljnjem pitanju. Pri gospodarskem križanju je pomembna izbira najprimernejših tipov bikov šarole pasme. Uporaba primernih bikov za gospodarsko križanje ter upoštevanje lastnosti krav, ki jih semenimo, sta pogoja za ekonomsko uspešno prirejo govejega mesa. Neupoštevanje teh dejstev škoduje uspešnosti naših rej in lahko po nepotrebnem meče temno senco na celotno šarole pasmo govedi.