Bolezni in prirojene napake goveda
Ciste na jajčnikih se najpogosteje pojavljajo pri mlečnih pasmah govedi. K obolenju so nagnjene predvsem visoko proizvodne krave, prav tako je pojavnost cist večja pri potomkah cističnih krav. Ločimo več vrst ovarialnih cist: folikularne in lutealne ciste in cistično rumeno telo. Cistično rumeno telo se pojavi 5. do 7. dan po pojatvi in nima vpliva na normalen pojatveni ciklus oz. brejost. Folikularne ciste nastanejo iz neovuliranih foliklov najbrž zaradi premajhne koncentracije hormonov, ki uravnavajo ovulacijo. Poleg že prisotnega folikla lahko zraste še več drugih. Folikularne ciste so sposobne izločati nekatere estrogene in androgene hormone, temu primerni so tudi klinični znaki, ki se kažejo v številnih stanjih od odsotnosti gonitve, podaljšanega ali stalnega estrusa (nimfomanije) do maskulinizacije in bikovskega obnašanja. Lutelalne ciste nastanejo iz foliklov, ki niso ovulirali, koncentracija LH (luteotropina) pa je bila vseeno dovolj visoka, da je povzročila luteinizacijo. Za to vrsto cist je značilna obdobje neplodnosti.
Slika 1. Cistični ovarij na prerezu.
Prolapsus (izpad maternice) je povezan s težkimi porodi, zaostankom posteljice, hipokalcemijo, atonijo maternice in pomanjkanjem gibanja. Prognoza izpada pa je odvisna od stopnje poškodb na maternici (raztrganine, nekroze, krvavitve, kontaminacije) in od časa med izpadom in uspešnim reponiranjem. Izpad maternice lahko spremlja še izpad sečnega mehurja in črevesja. Situacija je urgentna, saj se na izpostavljeni maternični sluznici zelo hitro pojavijo raztrganine, nekroze in preforacije, ki vodijo v toksemijo, sepso in pogin.
Izpad vagine se pri kravah najpogosteje pojavlja v zadnji tretjini brejosti, zaradi povečanega pritiska v trebušni votlini zaradi rastočega plodu, prevelike količine trebušne maščobe ali prenapetega vampa v kombinaciji s popuščanjem medeničnih vezi (sproščanje večje količine estrogenov in relaksina pred porodom). Izpad se pogosto pojavlja kronično in se do neke mere deduje. Vagina se izviha na vestibulovaginalnem stiku, poznejše otekanje zaradi iritacije izpostavljene sluznice in hkratno konstrikcijo krvnih žil pa stanje še poslabša, ob neukrepanju sledi toksemija in pogin.
Slika 1. Prolapsus vagine (desno) in rektuma (levo) pri ovci.
Opis bolezni
Metritis (vnetje maternice) nastane lahko zaradi nespecifične (primarne okužbe so mešane, največkrat že s tam stalno živečimi bakterijami) ali pa specifične okužbe (bruceloza, trihomoniaza, kampilobakterioza, leptospiroza), lahko pa tudi kot posledica mehanskega poškodbe, največkrat poroda (puerperalni metritis).
Klinični znaki
Obolenje poteka z različno intenziviteto. Pojavi se gnojni izcedek iz vagine, maternica je na otip trda in neobčutljiva. Sistemski znaki so redki, tudi mlečnost in apetit ponavadi nista prizadeta.
Puerperalni metritis (puerperalna mrzlica) se pojavi v prvem tednu po porodu, potek je akuten, z visoko temperaturo, neješčnostjo, apatijo in smrdljivim izcedkom. Mlečnost hitro pade, pogosto je ogroženo tudi življenje živali.
Piometra je nabiranje gnojne tekočine v maternici; pri kravah je pogosto povezana s persistirajočim rumenim telesom in odsotnostjo pojatve. Sistemski znaki so redki, pogosto se zamenjuje z začetno fazo brejosti.
V normalnih razmerah mora krava posteljico (placento) izločiti v 3 do 8 urah po porodu, za zaostajanje se šteje, če se to ne zgodi v 24 urah. Pojavlja se pri 5 do 15% porodov pri zdravih kravah (več pri mlečnih pasmah), pogosteje pa pri zvrgu, težkem porodu, hipokalcemiji, dvojčkih, visoki temperaturi okolja, starejših kravah, prezgodnjem porodu, vnetju posteljice in prehranskih motnjah. Če se po porodu posteljica ne odlušči od maternične stene, se začne tam razkrajati. Iz nožnice izteka temno obarvan gost in smrdljiv izcedek, splošno stanje živali pa ni poslabšano, razen v hujših primerih, kjer pride do zastrupitve (toksemija). Pri kravah, ki se po prvem porodu niso same očistile, je velika verjetnost da se bo stanje naslednjič ponovilo.